ov=Let. 1891, 49 (11)

1. cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) ( eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
2. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
3. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
4. kir, pron. rel. = ki, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; — iz stsl. kъdeže, Mik. (V. Gr. III. 149.).
5. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
6. mačerǫ̑l, m., Trub.- Let. 1891, 149., Hip. (Orb.), (mačarol, Mur.), pogl. močerol.
7. madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
8. nati, nam, vb. pf. iz: nehati, Kor.- C., LjZv. IX. 496.
9. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
10. obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
11. poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.- Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani